Vinski kotiček

[image] vina_slika_1
[/image]

Ta kratek pregled zgodovine vinogradništva in vinarstva Dalmacije služi, da bi se Vam približala in, da bi se bolje seznanili z vinskimi zakladi te čudovite pokrajine, kjer je začeta ena čarobna zgodba o vinogradništvu in vinarstvu na Hrvaškem!

Dalmacija se deli na tri podregije: severna Dalmacija, srednja in južna Dalmacija, ter Dalmatinsko zaledje. V severni Dalmaciji, z izjemo vinogradov v Primoštenu, so vinogradi oddaljeni od obale, zato so tukaj vina bolj sveža in živahnejša kot v južni Dalmaciji, pri tem pa nimajo značilnosti celinskega podnebja, ki ga lahko najdemo v Dalmatinskem zaledju. Srednja in južna Dalmacija sta tipični mediteranski regiji in skoraj vse sorte, ki jih lahko najdemo tam, so avtohtone.

Zaradi večstoletnega prilagajanja podnebju in tlom najboljše rezultate dosegajo na sončnih obronkih, ki so obrnjeni proti morju. Dalmatinsko zaledje je bilo zgodovinsko usmerjeno proti notranjosti, saj se je večina trgovine odvijala lokalno ali pa je bila usmerjena proti današnji Bosni in Hercegovini. Priobalna Dalmacija je z ladjami izvozila svoje vino po vsej Evropi. Zaradi navedenih razlogov so te tri regije zelo različne tako stilsko, kot tudi po asortimentu.

V severni Dalmaciji sta se zelo dobro prilagodili črni sorti iz doline Rhone – syrah i grenache – ki sta tukaj našli podobne pogoje kot v domovini. Zelo je prisotna tudi avtohtona »plavina«. Od belih sort sta najbolj prisotni avtohtoni »debit« in »maraština«.

V zaledju Dalmacije, s poudarkom na Imotsko polje, dominira bela avtohtona sorta »kujunđuša«, katere blaga in nežna vina imajo delež v skupni proizvodnji do celo 90 odstotkov. Obalni pas je mesto kjer najbolje uspevajo črne sorte »plavac mali«, »babić« in od pred kratkim »crljenak«. Bele sorte so našle svoj dom na otoku Korčula, od koder prihajajo nekatera od najboljših belih vin Hrvaške. Med njimi se najbolj izpostavlja »pošip«.

[image]
vina_karta
[/image]